V veliki hiši ali majhnem stanovanju se vedno najde prostor. Ni funkcionalno. Ni uporabno. In tvoja. Lahko je stol ob oknu, odeja, svetilka. Majhna polica. In to je tvoj kotiček. Kraj, kjer te ne iščejo. Kjer ti ni treba odgovoriti. Kjer nič ne pritiska.
Lahko se kar usedeš v ta kot. Brez načrtov, brez seznamov opravil. To je prostor, kjer telo ne čaka na ukaz. In pač je.
Z leti takšni kraji pridobijo posebno moč. Ker se prav v njih rodi občutek nadzora nad svojim časom. Ne zaradi discipline. In zaradi dovoljenja.
In ko pride večer, ni kaos, ampak gladko gibanje k zmanjšanju napetosti. Ker obstaja kraj, ki je “uglašen” zate. In v njem lahko čutiš: varen sem. V sebi sem.
